Spodnje besedilo je napisala dolgoletna zagovornica
pravic živali, abolicionistična veganka, Lara Vrhovnik.
*******
"Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani,
ki jih ustvarjajo
28. oktober, 2017 /avtorica Lara Vrhovnik
V preteklih dveh tednih, po tem ko sem delila
objavo (ki so jo medtem že izbrisali) v facebook skupini "Veganska iniciativa" o moralni
spornosti delovanja predsednika Društva za osvoboditev živali Stanka
Valpatiča, doživljam buren odziv jeznih veganov, ki mi očitajo
neupravičenost kritiziranja drugih veganov. Natančneje, tistih veganov oz. "zagovornikov
živali", ki s svojimi javnimi izjavami v medijih in drugod zavračajo
veganstvo kot moralno osnovo in ki preko potegovanja za zakonodajne spremembe v
prid "humanejšega" ravnanja z izkoriščanimi živalmi (t.i. welfare
reforme) in problematiziranja posamičnih oblik izkoriščanja živali (t.i. single
issue kampanje – ko je enkrat problem zgolj lov, drugič le poskusi na živalih,
tretjič krzno, nato cirkusi z živalmi, ipd.) ne odpravljajo, pač pa dejansko promovirajo
izkoriščanje živali. Četudi nekateri izmed teh veganov sami zase trdijo, da
zagovarjajo veganstvo kot moralno osnovo, njihova dejanja govorijo ravno
nasprotno.
Ker mi želijo dopovedati, da vsi vegani, ne glede
na različne pristope, sporočamo ljudem isto stvar ter delamo "za isti
cilj" (za dosego sveta brez izkoriščanja živali), bi rada na konkretnem,
praktičnem primeru ilustrirala, da to preprosto ne drži in imajo naša delovanja
diametralno nasprotni učinek.
To, kar boste prebrali spodaj, se niti približno ne
more zgoditi, če promoviraš veganstvo
kot moralno osnovo oz. moralni imperativ (kar počnemo abolicionisti), pač
pa se lahko zgodi izključno v primeru, če promoviraš veganstvo kot stvar
"diete" ali kot zgolj enega izmed načinov za pomoč živalim, skupaj z
vegetarijanstvom, fleksitarijanstvom, kupovanjem živalskih proizvodov
"srečno" izkoriščanih živali, manjšim uživanjem mesa, itd. (kar počno
welfaristi, v skupino katerih sodi tudi večina slovenskih veganov oz. "zagovornikov
živali").
Preden začnem, je tukaj še kratka obrazložitev za
vse tiste, ki morda še niste slišali za abolicionistični pristop k pravicam
živali:
Abolicionistični vegani smo tisti ljudje, ki ne
konzumiramo nobenih proizvodov živalskega izvora, ne sodelujemo pri izkoriščanju
živali, nasprotujemo vsem oblikam uporabe živali (vključno s potegovanjem za
welfare in single issue reforme) ter promoviramo veganstvo kot moralno
osnovo/imperativ in preko nenasilnega izobraževanja pozivamo ljudi k veganstvu
kot edinemu razumnemu odgovoru na spoznanje, da živali niso lastnina, predmeti
oz. vir za potešitev človekovih interesov. Delujemo v smeri odprave
izkoriščanja živali. Več o ozadju naših stališč si lahko preberete tukaj.
Po drugi strani pa so ne-abolicionistični oz. (new) welfare vegani tisti, ki –
čeravno nekateri izmed njih trdijo, da so za odpravo izkoriščanja živali – se
potegujejo za reguliranje izkoriščanja živali v prid
"humanejšega" izkoriščanja ali odprave le določenih
"najhujših" oblik zlorabe živali, in s svojim aktivizmom
ustvarjajo natanko takšne vrste "veganov", kot jih ponujata spodnji
zgodbi. Več o welfare pristopu oz. njegovi moderni različici, new welfare, si
lahko preberete tukaj
in tukaj.
Te dni se v sodelovanju med znano trgovsko verigo
in medijsko hišo POP TV odvija projekt Štartaj, Slovenija, ki išče
najperspektivnejše mlade podjetnike z inovativnimi poslovnimi idejami. Projekt
je v preteklih mesecih prejel viktorja za posebne medijske dosežke, veliko nagrado
za najboljšo celostno komunikacijsko akcijo na Slovenskem oglaševalskem
festivalu, marketinški portal Marketing Magazin ga je prepoznal kot najboljšo
marketinško akcijo v regiji, prejel je srebrno nagrado WARC innovative award
2017, od Ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenia je prejel naziv
najboljše poslovne prakse v sklopu inovativnosti, na največjem mednarodnem
forumu NATPE pa je oddaja Štartaj, Slovenija! prejela nagrado občinstva.
Skratka, gre za projekt z ugledom in veliko medijsko pokritostjo, ki ga ima
očitno ogromo ljudi za verodostojnega in mu sledijo.
Izmed več kot 300 prijavljenih so organizatorji
izbrali 8 najboljših izdelkov, ki se v finalu potegujejo za naziv "Hit
produkt 2017". Med njimi sta tudi zakonca, Radojka in Branko Merhar,
"zaprisežena vegana", ki proizvajata nevegansko pasjo hrano. V
časopisu Delo (27.10. 2017, stran 9) lahko v članku novinarke Božene Križnik, z
naslovom "V hrani se točno vidi meso, tu ni drobnega tiska", med
drugim preberemo:
»Zaprisežena vegana sta svojemu [labradorcu; op.]
Salu in vsem pasjeljubcem ponudila najbolj naravni obrok, surovo pasjo hrano.
/.../ Zakonca stavita na zdrav življenjski slog, pri katerem je prehrana
izjemno pomembna. Sta zaprisežena vegana. Ko sta dobila psa, sta hotela tudi njemu
ponuditi zdrav obrok. Informacije sta črpala pri modrecu googlu. Ugotovila sta,
da mora pes jesti meso in razne dodatke, zelenjavo. Po tem receptu sta začela
sama pripravljati obroke zanj. Ko sta se naveličala in hotela tako hrano kupiti
v trgovini, sta ugotovila, da je v Sloveniji ni na voljo. Branko je dobil nov
podjetniški preblisk. Ko je ta postal dovolj oprijemljiv, je bila Brankova prva
delovna zmaga (v zavezništvu s Salom), da je v načrt prepričal ženo Radojko. Da
se vegan loti obdelave mesa, da ga sploh vzame v roke, mora dobiti res močan
impulz. Kaj je na Salu tako posebnega? Opisati ga v nekaj stavkih se zdi Branku
težka naloga. Najbrž bi laže napisal knjigo. Zgodba pa izhaja iz njegove
dolgoletne želje, da bi imel psa. Ne kateregakoli, ampak natančno takega,
črnega labradorca. Tudi izbira imena ni bila naključna. Izhaja iz stare
islandščine in pomeni dušo. "Sal je postal duša naše družine, črna, v
resnici pa zlata duša. Miren, prijazen, celo nekoliko zadržan. Mislim, da nam
je prav pisan na kožo. Zelo je spremenil naše življenje. Otroka – Nejc jih ima
31, Špela pa 24 – sta zrasla, in ko je kuža prišel k hiši, je več kot uspešno
zapolnil praznino," pripoveduje podjetnik razneženo. /.../ "Kupila
sva rabljeno industrijsko mesoreznico, ki je več kot zadoščala za v začetku
skromno proizvodnjo, po sto kilogramov na teden." /.../ Vse to se je
dogajalo že dve leti pred prijavo na Štartaj, Slovenija. Poslovni model je
predvidel prodajo prek spleta, zadeva je funkcionirala, stranke so se na
kakovostjo pasjo hrano navadile in se vračale. V projekt sta torej pripeljala
že vpeljano podjetniško idejo, z izborom v finale in z naročilom za police
Sparovih megamarketov (6000 vrečk vampov in po 4000 enot govedine in divjačine)
pa je dobila nove dimenzije. /.../ "Mesoreznico smo zamenjali za novejšo,
si priskrbeli avtohladilnik za prevoz mesa." /.../ Govedino kupujejo v
dveh večjih slovenskih klavnicah /.../ tudi divjačino dobivajo od dveh
slovenskih dobaviteljev, nekaj je lokalne, nekaj iz uvoza. /.../ "V
briketih je lahko zmleto marsikaj, tega ne vidimo. V naši naravni surovi hrani
pa točno vidite meso, korenček, peteršilj, sadje. Tu ni drobnega tiska."
/.../ [Branko] že tuhta o novih izdelkih iz govedine in iz ovčjega mesa. Zaveda
se, da je v Sloveniji težko dobiti dovolj ovčetine. Če se bodo lotili tega, bo
treba meso uvažati.«
Ja, prav ste prebrali. "Zaprisežena vegana",
ki se neposredno okoriščata z biznisom iz izkoriščanja in ubijanja živali. Kot
bi nekdo razglašal, da je zagovornik otrokovih pravic ter istočasno delal
biznis z otroško pornografijo. A preden pokažemo s prstom na pravega krivca,
naj vam razkrijem še eno zgodbo.
V istem sklopu projekta oddaje Štartaj, Slovenija!
se je v finalu znašla še ena živalsko-izkoriščevalska podjetniška ideja, ki
vključuje sodelovanje veganke. Ekipa štirih mladih Korošcev ponuja
"visokooktanski" sušeni mesni prigrizek beef jerky. Za pospešitev
prodaje je dobro, da okoli vsakega, še tako neatraktivnega izdelka napleteš
neko atraktivno zgodbo, in nič drugače ni niti v tem primeru. Novinarka Božena
Križnik v Delu (20.10. 2017 na strani 9) navaja:
»Do zdaj so razkrili le del zgodbe, lansirali jo
bodo po kapljicah. Vsega nam Klemen [eden od omenjenih štirih podjetnikov
Korošcev] še ne izda, radovednost pa vzbudi z nekaj namigi: postavili bodo
deželo govorečega mladega bikca Junca ter varuha narave in živali Matjaža, ki
bosta učila o odgovornem odnosu do narave, odgovornem uživanju hrane. Poučno,
tudi v obliki interaktivnih pravljic za otroke. /.../ Dodana vrednost koroškega
mesnega prigrizka je to, da zanj uporabljajo samo ekološko vzrejeno govedino
(prosta reja na certificiranih kmetijah). Zakol ekogoved je treba napovedati
dva tedna prej. Dobivajo jih iz okoliških kmetij. /.../ Izjemno zadovoljni so,
da lahko ekogovedo kot takšno tudi prodajo in dosežejo kakovosti primerno ceno.
Z veseljem bi čredo še povečali. /.../ Prodaja se je po oddaji Štartaj,
Slovenija! močno povečala, stranke se vračajo. To mlado ekipo spodbuja, da rine
naprej, ne le pri izpopolnjevanju in optimizaciji procesa, ampak razvijajo
tudi nove produkte, nove okuse.
Razmišljajo o vegetarijanskem jerkyju. Izbirali bodo med petimi različicami, ki
jim jih pripravlja veganka iz Koroške. /.../ Skratka, če jim uspe dobiti
pogodbo s Sparom za plasma v celotno mrežo, bodo pripravljeni na veliki ruker
in širitev ponudbe.«
Kot lahko vidite, se, enako kot v prvem primeru,
tudi tu pojavi "veganka", ki ne ve, da veganstvo pomeni ne škodovati
živalim kjerkoli je to praktično izvedljivo. Le od kod so ti "vegani"
sploh dobili idejo, da je mogoče biti hkrati proti izkoriščanju živali
in za izkoriščanje živali? Pa poglejmo ...
Ali katerakoli organizacija za živali kjerkoli na
svetu promovira veganstvo kot nedvoumno moralno osnovo oz. kot stvar temeljne pravičnosti? Ne. Nobena.
Niti ena! Prav
vse tovrstne organizacije (PETA, Mercy for Animals, Vegan Outreach, Farm
Sanctuary, The Vegan Society, Direct Action Everywhere - DxE, Animal Liberation
Front – ALF, Animals Australia, Animal Equality, HSUS, Viva!, RSPCA, itd.) so podjetja, ki
delujejo po principu okoriščanja na račun prodajanja ideje, da smo lahko
"odgovorni", "sočutni" in "pravični" do živali,
če jih začnemo konzumirati v manjši količini ali če jih izkoriščamo in ubijamo tako, da poskrbimo, da "ne trpijo
preveč". Tudi slovenska
"veganska" društva in društva za "zaščito/pravice" živali
niso nič drugačna, kajti nobena (niti ena!) ne zavzema jasnega stališča, da
pravice živali pomeni nič manj kot veganstvo. Pojdimo po vrsti:
1.) Predsednica Slovenskega veganskega društva
(SVD), Maja Hrovat, ko je na primer povprašana po razlogih zakaj je veganka,
odgovori: »Zato, ker sem bila najprej vegetarijanka.« Točno to (samo
to in nič drugega) je namreč odgovorila voditeljici Mojci Mavec na nacionalni
televiziji RTV Slovenija v oddaji Dobro Jutro. Spletna stran SVD vsebuje vse
polno povezav do člankov in organizacij, ki hvalijo idejo o "srečnem"
izkoriščanju živali in zavračajo moralni imperativ veganstva. In tudi sicer je Slovensko
vegansko društvo zelo sovražno nastrojeno do stališča, da je veganstvo moralna
osnova (opomba glede linka: odkar Dani Sušnik ni več predsednik SVD, ni nič
drugače), kajti vsakič, ko jih abolicionisti soočimo z žalostnim dejstvom, da
promovirajo neveganstvo, se branijo s posluževanjem specizma (specizem
= diskriminacija na podlagi vrste). Tole mi je na primer odgovorila predsednica
SVD Maja Hrovat (citiram):
»SVD promovira veganstvo in nič drugega. Želimo si,
da bi vsi postali vegani v tem hipu. Če nekdo ta hip ne želi postati vegan (na
žalost ga ne moremo prisiliti), pozdravimo vsak korak v smeri veganstva, pod
kar spadajo tudi zeleni ponedeljki, vegetarijanstvo in ostalo. Zakaj? Ker je to
najbolj uspešen način, da zmanjšaš število ubitih živali (glede na raziskave).
Nam je mar izključno za živali. In po svojih najboljših močeh se trudimo, da bi
jih čimveč čimprej rešili. Me ne moti, če ima nekdo drugačno mnenje. Moti me,
da z njim poskuša uničevati delo drugih, čeprav se (naj bi trudili) trudimo za
isti cilj. Tega ne morem dovolj pogosto ponoviti.«
Odgovorila sem ji:
»Maja, ali bi enako govorila, če bi šlo za
človekove pravice? Ali bi pri zavzemanju proti zlorabi otrok tudi rekla "pozdravimo vsak korak v smeri nezlorabljanja otrok, pod kar spadajo tudi
pedofilije prosti ponedeljki, zlorabljanje zgolj deklic, ne pa dečkov in
ostalo"?? Ali bi promovirala te stvari, če bi ti nekdo rekel, da
"raziskave" (ki so jih plačali tisti, ki se okoriščajo z zlorabo
otrok) kažejo, da je to najbolj "uspešen" način, da zmanjšaš število
zlorabljenih otrok? Ali bi verjela tistemu, ki reče (tako kot si rekla ti v
primeru živali) "naše društvo promovira spoštovanje otrokovih pravic in nič
drugega", a nato v isti sapi reče: "če kateri od pedofilov ta hip ne želi
prenehati z zlorabami, pozdravimo njegove ponedeljke brez posiljevanja otrok"?
Če je tvoj odgovor NE, ali bi potemtakem za tiste, ki bi oglaševali te stvari
tudi rekla, da ne želiš uničevati njihovega dela, ker se trudijo za isti cilj
kot ti? Prosim razloži mi zakaj misliš, da tvoj komentar ne odraža ničesar
drugega kot čisti specizem.«
Odgovora z Majine strani ni bilo.
Ko sem nekega dne na facebook strani SVD pustila
svoj komentar, sem kmalu zatem prejela tole s strani članice SVD Katjuše Aline
Tomažič:
»Pozdravljen/a! Kot administratorka strani
Slovensko vegansko društvo prosim, da na strani ne objavljate več post-ov in
odgovorov, ki vsebujejo teorijo abolicionizma oz. t. i. francionovsko
filozofijo. Tako po raziskavah in tudi po mnenjih najbolj aktivnih svetovnih
organizacij, ki si prizadevajo za širjenje veganstva in so dejansko(!) na tem
področju že marsikaj tudi dosegle, je ta pristop v večini primerov škodljiv
(ljudi za dlje časa odbije od tega, da bi sploh poskusili veganstvo). Namen
strani Slovenskega veganskega društva pa je ravno čim bolj uspešno širjenje
veganstva, zato škodljivi pristopi niso zaželjeni in bodo v bodoče tudi
izbrisani oz. njihovi avtorji odstranjeni. Hvala za razumevanje! Katjuša«
Odgovorila sem ji:
»Zdravo, Katjuša! Hvala za opozorilo, čeravno
priznam, da ne razumem v čem naj bi bilo sporno, da kot veganka promoviram
veganstvo na veganski strani?! Vidim, da si tokrat ponovno, enako kot pred
nekaj tedni, podala isti svoj citat, kot si ga uporabila, ko si mi odrekla
članstvo v facebook skupini "Vegetarijanci, vegani, presnojedci". Že tedaj sem
te lepo prosila za obrazložitev oziroma za spletne povezave do "raziskav",
ki jih omenjaš. Nisi storila ne enega, ne drugega. Pravzaprav mi sploh nisi
odgovorila. Ali lahko torej sklepam, da v resnici nimaš ničesar, s čimer bi
lahko podkrepila svojo izjavo o domnevni "škodljivosti"
abolicionističnega pristopa? Če imaš, to prosim predstavi. Kajti v nasprotnem
primeru tvoje poteze ni mogoče razumeti nikakor drugače kot kratenje svobode
govora (v smislu poskusa utišanja ene ideologije na račun druge). Hvala. Lp,
Lara ... Še to: Na spletni
strani vašega Slovenskega veganskega društva se nahaja povezava do
AbolitionistApproach.com. Le zakaj, ko pa vendar pravite, da je ta pristop
"škodljiv"?«
Katjuša Alina Tomažič je odgovorila:
»Zaradi obilice prostovoljnega dela imam premalo
časa, da bi se pogovarjala in razpravljala, zato tega ne bom počela. Napisala
bom le to, da nas je prostovoljcev, ki bi resnično delali na širjenju
veganstva, bistveno premalo. Skoraj vsi bi samo teoretizirali, pisarili in se
šli couch aktivizem, le redki pa hodimo tudi na shode, promocijske stojnice in
redki delamo na vsej podpori tem dogodkom. Je pa to najbolj učinkovito (ljudje
zaradi tega resnično postajajo vegani). In ravno zaradi premalo aktivnih ljudi
je na naši strani še nekaj stvari izpred 5 let, ko smo pač hoteli na spletni
strani veliko vsebine in še nismo poznali vsega, se je pa še nihče ni uspel
lotiti (ter popraviti ali izbrisati). Iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih
uspešnih evropskih in svetovnih organizacij namreč vemo, da ne držijo in jih
bomo zagotovo enkrat popravili oz. izbrisali. Pa lep pozdrav!«
Moj odgovor:
»Katjuša, vsakdo, ki ima trdno izoblikovano
stališče o nečem in verjame vanj z vsem srcem, zlahka in v eni potezi takoj
odgovori na sleherno kritiko. Ga ni "obilice prostovoljnega dela", ki
bi ti lahko preprečilo, da ga podaš kadarkoli si izzvana z nasprotnim
stališčem. Glede na to, da ti tega ne storiš, ne morem zaključiti drugega kot
to, da bodisi nimaš trdno izoblikovanega stališča bodisi slepo zaupaš drugim
brez da bi sama preverila njihove informacije. Nekdo te je precej dobro
naplahtal, če res misliš, da je abolicionistična teorija "škodljiva".
Verjamem celo, da ti ta "nekdo", če ga vprašaš, sploh ne bo znal
argumentirati v čem točno naj bi bila ta "škodljivost" in kje se
nahajajo kakšne "raziskave" o tem. FYI: gonja proti
abolicionističnemu pristopu je sprožena s strani velikih, dobičkonosnih animal
welfare organizacij, ki služijo mastne denarce na račun prodajanja ideje, da
lahko živali izkoriščamo "humano", da je postati vegan tako zelo
težko, da rabimo postopne korake in da je za začetek mnogo lažje samo podpisati
kakšno peticijo ali donirati njim, ki bodo namesto nas obračunali z
"zlobno" industrijo. Ali je sploh presenetljivo, da se te welfare
korporacije počutijo ogrožene ob krepitvi abolicionističnega gibanja, ki po
vsem svetu naglo širi idejo o veganstvu kot moralni osnovi ter zavrača vse
oblike diskriminacije? Glede na dejstvo, da si v Slovenskem veganskem društvu
(in tudi ostalih društvih pri nas) ne morete ravno obetati bogastva iz naslova
donacij in prodaje artiklov, je še toliko manj razumljivo, da nasedate
ideologiji teh velikih welfare korporacij in jim s tem, ko širite njihove ideje
v javnosti, še dodatno pomagate bogateti na račun izdaje živali. Namesto, da
poslušate ne-abolicioniste govoriti o abolicionizmu, se o tem raje izobrazite pri
samem viru. Spoznali boste, da ponuja abolicionistična teorija odgovore na
vse(!) vaše dileme. Abolicionistično gibanje ni "teoretiziranje", je
aktivizem v pravem pomenu besede. Praviš, da je tistih, ki bi resnično delali
na širjenju veganstva, bistveno premalo. Se strinjam! Nihče, razen
abolicionistov, ne govori vsakodnevno v živo z ljudmi o veganstvu kot moralnem
imperativu. Aktivizem za odpravo izkoriščanja živali namreč niso le shodi in
stojnice (še najmanj stojnice z recepti in welfare literaturo), pač pa nenehno
izobraževanje ljudi v vseh situacijah, kjerkoli se pojavi (oz. načrtno ustvari)
iztočnica za pogovor - med prijatelji, sorodniki, sodelavci, neznanci na
ulici, v trgovini, v čakalnicah, na veterini, v knjižnici, restavraciji, itd.,
itd., itd. Skratka, Katjuša, vabim te, da se seznaniš z abolicionističnim
pristopom pri samem viru, si prebereš bodisi bloge bodisi kakšno
abolicionistično knjigo, da boš sploh vedela čemu nasprotuješ: http://www.abolitionistapproachbook.com/ in http://www.advocateforanimalsbook.com/ Če ti kaj konkretno ne bo šlo v račun, pa se lahko seveda kadarkoli
obrneš tudi name osebno in z veseljem ti bom pomagala razumeti vse kar te
zanima v zvezi z abolicionizmom. Lp, Lara«
Odgovora s Katjušine strani ni bilo. Po mnenju Slovenskega
veganskega društva je torej modro upoštevati tiste "raziskave", ki
kažejo, da je promovirati krivičnost dobra strategija za doseči pravičnost.
2.) Gospod Stanko Valpatič, predsednik Društva za
osvoboditev živali, je v intervjuju ob Svetovnem dnevu živali dejal, da »vse funkcionira, če jemo meso za velike praznike in kdaj
ob nedeljah« ter da potrebujemo državnega varuha pravic živali, ki bi
sodeloval z Vursovim inšpektorjem, ki bi skrbel "za pravilno klanje",
on pa bi hkrati skrbel "za boljši položaj živali". Morda pa so mu
mladi Korošci ravnokar ponudili novo idejo za sodelovanje s svojim beef jerky
varuhom živali Matjažem in visokooktanskim sušenim mesnim prigrizkom, govorečim
mladim bikcem Juncem. Med drugim nas gospod Valpatič tudi svari, naj nikar ne
hitimo v veganstvo, saj da »ni treba z danes na jutri, ampak imejmo pred
očmi prihodnje generacije, če jim želimo srečno življenje«. Tudi sicer so publikacije Društva za
osvoboditev živali, v katerih svoje članke objavljajo mnogi vidni
predstavniki slovenske "veganske scene" (Jadranka Juras, mag. Miloš
Židanik, dr. Katerina Vidner Ferkov, prof. Cirila Toplak, dr. David Zorko, mag.
Marko Čenčur, Mirjana Mulec, itd.), polne specizma, zagovarjanja bolj
"humanih" zakonov trpinčenja in ubijanja živali ter spodbujanja ljudi
k vegetarijanskemu načinu izkoriščanja živali. (Opomba: nobene moralne razlike
ni med mesom ter mlekom, jajci in ostalimi živalskimi proizvodi – vsa vsebujejo
trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost). Zakaj abolicionisti zavračamo argument, da naj bi promoviranje vegetarijanstva pripeljalo ljudi do veganstva, si lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj.
3.) Veganka in vodja edinega zatočišča za "rejne"
živali v državi (Zatočišče Koki), gospa Ksenija Vesenjak Kutlačić, se je
zavestno odločila, da se bo v svojih javnih nastopih izogibala besede veganstvo
in ne bo omenjala dejstva, da je najosnovnejša moralna dolžnost vseh ljudi, ki
izražajo moralno zaskrbljenost za živali (še posebej tistih, ki podpirajo njeno
zatočišče in prihajajo z njo v stik), ta, da prenehajo izkoriščati živali in
postanejo vegani. Gospa Kutlačić redno nastopa na televiziji in se vestno drži
svoje zaveze molku. S tem skrbi za čim širšo bazo svojih potencialnih
donatorjev, saj se zaveda, da bi si jo s promoviranjem moralnega imperativa
veganstva precej zožila. Dejstvo, da počne to na račun živali, postavlja resen
dvom v njeno iskrenost pri zavzemanju za živali.
4.) Društvo za zaščito živali Pomurja nas na svoji
spletni strani poziva naj
"ukrepamo takoj" in pristojnim organom prijavimo "fizično
mučenje, pretepanje ali trpljenje živali", če ga opazimo. Pri tem se
sklicujejo na Zakon o zaščiti živali, ki (kot navajajo) "določa
pravila za dobro ravnanje" in "pogoje, ki jih je treba za
zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov
in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali". Povedano drugače, Društvo
za zaščito živali Pomurja zelo jasno sporoča, da obstaja pravilno in nepravilno
mučenje živali. Da obstajajo dobre in slabe prakse okoriščanja na račun
nedolžnih. In da "ukrepati takoj" ne pomeni postani vegan, ampak
poskrbeti za to, da bodo živali izkoriščane "pravilno". Članica Društva za zaščito živali Pomurja,
Leja Žido, je na TV Slovenija dejala (citiram):
»Moram povedati, da je
tukaj [v Pomurju] še veliko živinoreje, našli smo tudi primere, ki so v zelo
slabih stanjih, vendar se trudimo izboljšati, da tudi če ... ko pristane na
krožniku, da ima vsaj lepo življenje.«
5.) Društvo za zaščito živali Ljubljana aktivno
sodeluje z mesno industrijo pri ugotavljanju kako priskrbeti kvalitetnejše
meso ter posledično povečati ekonomsko donosnost industrije in omogočiti
ljudem, da se počutijo boljše ob tem ko izkoriščajo živali.
6.) Itd., itd. Še mnogo več o "aktivizmu"
teh in drugih slovenskih društev za živali, si lahko preberete tukaj.
Se pravi, kamorkoli so se že "vegani" iz
zgodb Štartaj, Slovenija!, preden so postali "vegani", obrnili po
informacije o tem kaj pomeni biti vegan, povsod so naleteli na sporočilo, da
veganstvo oz. v celoti prenehati sodelovati v izkoriščanju živali ni nekaj kar
dolgujemo živalim ta trenutek kot stvar temeljne pravičnosti, pač pa, da je
veganstvo osebni "lajfstajl", ki lahko po želji vključuje tudi
neveganstvo in iskanje poslovnih priložnosti znotraj industrije izkoriščanja živali.
Čeprav je seveda vsakdo osebno odgovoren za svoja dejanja, pa krivdo za to kar
počno tovrstni fleksi-vegani, nikakor ne gre v celoti pripisati njim, kajti
bili so le zavedeni s strani "sindikata" živali, zbranega v številnih
društvih, ki jim ponuja a-la-carte sistem, iz katerega lahko poljubno izberejo
svoj nivo in obliko zadajanja nepotrebnega trpljenja in smrti čutečim bitjem.
Moralna shizofrenija, ki jo promovirajo ti "sindikalni zastopniki"
živali, se lepo odraža na tistih, ki jih nagovorijo oz. ki jim ponudijo svoj
"izobraževalni" material ter jih spremenijo v takšne
"vegane", ki jih potem gledamo v medijih, kako v svoje mesoreznice
vstavljajo živali, ki se v ničemer ne razlikujejo od tistih, ki jih imajo za
družinske člane in jim pravijo "zlata duša". Ali v takšne
"vegane", ki zavohajo biznis ter ponudijo svoje znanje klavcem
ekogoveda in jim pomagajo pri tem, da lahko računajo na "veliki ruker in
širitev ponudbe".
Nekateri vegani, ki so v svojih komentarjih pod to
in ostalimi mojimi delitvami facebook objav izražali ogorčenost in užaljenost nad tem, ker vse to izpostavljam,
so dejali, da naj bi bil naš abolicionistični pristop le teorija, medtem ko oni
delujejo v praksi. Očitano mi je bilo, da samo teoretiziram, medtem ko oni "uspešno delajo na terenu in spreminjajo ljudi v vegane". Sprašujem se ali je to
ta "uspeh", ki je viden v tovrstnih veganskih podjetnikih, kot se
pojavljajo v Štartaj, Slovenija in ki se okoriščajo na račun živali? Nekaj je
gotovo: ti podjetniki ob svojem prehodu na veganstvo niso bili nagovorjeni z
abolicionistično, temveč z welfare ideologijo.
Če pustim ob strani dejstvo, da abolicionisti širom
sveta vsakodnevno izvajamo veganski aktivizem v živo, tako z znanci v svoji
okolici, kot s popolnimi neznanci, kjerkoli se pojavi priložnost za mimobežni
klepet (pri čemer spreminjamo ljudi v abolicionistične vegane in spreminjamo
tisočletja staro, diskriminatorno paradigmo – od gledanja na živali kot na
lastnino in vir za ljudi, do gledanja nanje kot na osebe z inherentno
vrednostjo življenja – tukaj
si lahko ogledate naše fotografije s terena in tukaj preberete opise nekaterih konkretnih primerov iz prakse), so ti užaljeni vegani preprosto
v zmoti, če mislijo, da za svoje delovanje ne potrebujejo teorije. Trdna, jasna in neizpodbitna teorija je nujni predpogoj za udejanjanje kateregakoli družbeno-političnega aktivizma. Brez teorije človek pravzaprav ne more vedeti
kaj sploh početi med aktivizmom, kakšne ideje sprožati in kaj zagovarjati,
kajti brez teoretičnega predznanja ne razume vzrokov in posledic svojih dejanj.
Če nameravam na primer danes v okviru svojega aktivizma govoriti z neko skupino
ljudi o pravicah živali, moram vedeti kaj bom povedala. Imeti moram teorijo.
Tudi welfarist, ki namerava govoriti s skupino ljudi, mora vedeti kaj jim bo
povedal. Tudi on ima teorijo (problematično sicer, a jo ima). Tisti zagovornik
živali, ki misli, da za svoje delovanje ne rabi teorije, se ne zaveda, da jo v
bistvu že ima - vsesplošno sprejeto welfare ideologijo, s katero je prežeta
celotna družba. Vsi (razen abolicionistov) sprejemajo to idelogijo, tudi
nevegani. Vsi ljudje namreč menijo, da imamo lahko radi živali in jih hkrati
jemo. Vsi ljudje menijo, da problem ni to, da se živali izkorišča, ampak
kvečjemu način na katerega se jih izkorišča. Vsi menijo, da živalim ni
mar, če umrejo, ampak samo, da ne trpijo. In če se imamo za zagovornike živali,
bi morali izpodbijati to zgrešeno miselnost, ne pa jo še dodatno krepiti z
idejami o "humanejšem" izkoriščanju, zmanjšanem, priložnostnem ali
vegetarijanskem uživanju živil živalskega izvora, ipd.
Najlepše pri tem je, da vsi (ampak res vsi!) ljudje
že
verjamejo čisto vse kar rabijo verjeti za to, da uvidijo pomembnost
tega, da postanejo vegani. Vsi namreč soglašajo s tem, da živalim ni prav
zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem. In to že zadostuje, da jim na
podlagi tega (z nekaj teoretičnega predznanja) pokažemo zakaj je postati vegan edini
razumni odgovor na njihovo zaskrbljenost za živali. Vsakodnevno govorim z
ljudmi v živo in lahko povem, da so rezultati odlični. Mnogi postanejo vegani
dobesedno čez noč, nekateri malce kasneje, nekateri morda še dolgo ne bodo
vegani, toda prav vsi z lahkoto dojamejo in sprejmejo dejstvo, da ni prav
izkoriščati živali in od zdaj naprej vedo, da veganstvo ni nekaj skrajnega, kar
bi bilo primerno le za najbolj "fanatične ljubitelje živali", ampak
osnovna moralna obveza vseh ljudi, s katero pravzaprav že soglašajo. Pogovori
so vedno zelo prijetni, brez vsakršnih občutkov obsojanj ali jeznih pogledov.
Govorim tudi z veliko "etičnimi" vegetarijanci, med katerimi so tudi
taki, ki so vegetarijanci že 20 ali 30 let in mi po pogovoru dostikrat
potožijo, češ "zakaj nam še nihče nikoli ni razložil teh stvari, ko pa je
vse tako jasno in preprosto. Če bi vedeli, bi postali vegani že mnogo
prej." Ironično, toda resnično – opažam, da imajo daleč največ težav s
tem, da je veganstvo moralna osnova ravno "vegani" oz. samooklicani
"zagovorniki živali" iz raznih društev, medtem ko po drugi strani
običajni ljudje, ki niso še nikoli slišali za veganstvo ali bili vpeti v
gibanje za pravice živali, to zlahka razumejo in sprejmejo.
Celotno "gibanje za pravice živali" bi
moralo, če želi upravičiti svoje ime, stopiti korak nazaj, prevetriti svoje
delovanje in nemudoma prevzeti abolicionistična
načela, ki med drugim vključujejo tudi nasprotovanje vzrejanju psov, mačk in
ostalih "domačih živali" (več o tem tukaj).
Čimprej in enkrat za vselej bi morali razpoznati, da oni (welfaristi) in mi
(abolicionisti) nismo del istega gibanja in nikakor nismo "v istem
čolnu", kot nam skušajo dopovedati, saj se welfare čoln že desetletja
potaplja in vleče živali s seboj na dno oceana. Vztrajno ponavljanje, da naj
utihnemo, češ da se vsi tako ali tako potegujemo za isti cilj, je v resnici le
nezmožnost podati tehtno utemeljeni protiargument abolicionistični kritiki. Ko
bo obstoječe, vseprisotno in prevladujoče "gibanje" začelo kristalno
jasno in brez trohice dvoumnosti promovirati veganstvo kot to kar tudi je
(temeljna pravičnost in moralna osnova), ne bo razloga, da bi se še kadarkoli v
javnosti pojavil kdo, ki bi zase trdil, da je vegan in hkrati služil na račun
proizvajanja in prodajanja živalskih artiklov. Živali bodo končno dobile svoje
resnične zastopnike in bodo lahko začele odštevati čas, ki bo pomenil konec
njihovega izkoriščanja s strani ljudi.
Če še niste vegan, a vam je mar za živali oz.
menite, da imajo moralno vrednost in niso zgolj predmeti, potem menite, da je
veganstvo moralna osnova. Vse o veganstvu izveste tukaj:
Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o
veganstvu kot moralni osnovi. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj imate na
voljo abolicionistične spletne strani, ki ponujajo brezplačen izobraževalni
material:
© 2017 Lara Vrhovnik
--------------------
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):