sobota, 30. april 2016

Resnica o "gibanju za pravice živali"

Še nikoli v zgodovini niso tako imenovani "zagovorniki" kakšne zatirane skupine porabili toliko časa in vložili toliko truda za prepričevanje javnosti, da je nadaljevanje zatiranja žrtev, za katere trdijo da jih zastopajo, stvar "osebne poti" vsakega posameznika ter da je lahko zatiranje "sočutno".

Še nikoli v zgodovini ni bilo domnevno gibanje za pravičnost tako nepravično. Če živali kaj štejejo v moralnem smislu, potem je veganstvo naša moralna obveza. Tako preprosto je to.  

Gibanje za družbeno pravičnost mora biti osnovano na jasnih in trdnih načelih. Kar se tiče živali, do zdaj še nikoli nismo imeli gibanja za družbeno pravičnost. Imamo le ogromno število organizacij in društev (ter njihovih podpornikov), ki pod pretvezo dobrobiti živali ustvarjajo lasten dobiček in nikoli ne zavzamejo jasnega stališča, da nobeno izkoriščanje živali ne more biti upravičeno – najsibo še tako "humano" ali "zmanjšano". Poleg tega na vse mogoče načine zavračajo stališče, da v kolikor smatramo živali za moralno pomembne, je naša najosnovnejša dolžnost postati vegan. Namesto tega promovirajo najrazličnejša stališča, ki so vsa po vrsti osnovana na specizmu, in ko so izzvani, nikoli ne ponudijo vsebinskega odgovora. Še več – vsakogar, ki jih izzove z argumentirano kritiko obtožijo z izrazi kot npr.:
1. »Deluješ razdvojevalno!« 
2. »Ponižuješ nas!«
3. »Skrajnež!«
4. »Čistun!«
5. »Ti si priviligiran, ker si moški/belec/premožen/itd., zato si rasist oz. seksist!« (kadar izzoveš ljudi drugih ras ali ženske v zvezi z njihovimi diskriminatornimi -specističnimi - pogledi)

Potrebujemo gibanje za družbeno pravičnost za živali. Še nikoli ga nismo imeli. Oddaljiti se moramo od vsakršnega sodelovanja z "welfare" organizacijami. Vse kar potrebujemo je izvorno, neodvisno gibanje, ki sprejema zelo jasno moralno načelo: nobeno izkoriščanje živali s strani nikogar ni moralno opravičljivo. 

Zelo žalostno je, da veliko število t.i. "zagovornikov živali" tako odločno zavrača (in vehementno zaničuje) stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Gibanje za družbeno pravičnost je popolnoma brez pomena, če obravnava moralnost kot nekaj kar je stvar interpretacije vsakega posameznika oz. kot nekaj kar si lahko vsakdo priredi po svoje in kot mu v danem trenutku najbolj odgovarja. Na primer, ne moremo imeti gibanja za odpravo trgovine z belim blagom, če ne zavzamemo jasnega stališča, da je trgovanje z belim blagom nemoralno.

Tako imenovano "gibanje za pravice živali" je prepojeno z ljudmi, ki jemljejo moralo relativno [tudi med slovenskimi "veganskimi aktivisti" pogosto slišim stavek: »Ljudi ne smemo vznemirjati. Kaj je prav in kaj narobe je odvisno od vsakega posameznika kako gleda na stvar. Naj vsak naredi za živali kolikor lahko. Kakor komu paše.«; op.p.]. Izrecno zavračajo idejo, da bi morali izrabiti vsako priložnost za javno podajanje jasnega in nedvoumnega stališča, da je izkoriščanje živali – ne glede na to kako "humano" - nemoralno.

Vse dokler bodo "zagovorniki živali" vztrajali na tem, da gre pri veganstvu kot moralnem imperativu za "fundamentalizem", tako dolgo ne bo gibanja za družbeno pravičnost v odnosu do živali. Obstajale bodo le organizacije in društva za "pravice" živali, ki barantajo z interesi živali. To ni nikakršno gibanje za družbeno pravičnost. Je le biznis. 

Težava, s katero se spopada "gibanje za pravice živali" ni ta, da bi mu primanjkovalo denarja. Količina denarja, s katero upravljajo organizacije za zaščito/pravice živali, je namreč naravnost dih jemajoča.

Rešitev prave težave (problematike izkoriščanja živali) je v tem, da potrebujemo izvorno, neodvisno gibanje abolicionističnih veganov, ki predstavljajo veganstvo kot to kar dejansko je – moralna osnova in moralni imperativ. In za to potrebujemo zelo malo ali nič denarja. Potrebujemo le visoko motivirane ljudi, ki jim ni vseeno in so pripravljeni izobraziti sebe ter nato še druge – prijatelje, družinske člane, sosede, celotno skupnost.

Nahajamo se v procesu nastanka takšnega gibanja. Abolicionisti v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Avstraliji, Novi Zelandiji, Turčiji, Švedski, Sloveniji in drugod po svetu redno izvajajo nenasilno, ustvarjalno izobraževanje ljudi o veganstvu na osnovi abolicionističnih načel. 

Edini ljudje, ki potrebujejo denar so tisti, ki so vpeti v institucionalizirane dobičkonosne organizacije za zaščito/pravice živali. In te organizacije niso nič drugega kot navaden posel, ki trguje z interesi živali. Ljudem prodajajo nesmiselne in diskriminatorne ideje o "karnizmu", o sprejemljivosti promoviranja postopnih korakov k veganstvu, o večjih kletkah za izkoriščane živali in o redukcitarijanstvu. Prodajajo idejo, da je slabše nositi krzno kot volno, ali uživati foie gras kot katerikoli drug živalski "proizvod". 

Vse te organizacije in društva so del problema in ne del rešitve.

Ne potrebujemo še več biznisa na račun živali. Potrebujemo zgolj ljudi, ki jim je mar za živali in ki razpoznavajo, da donirati "welfare" organizacijam ni "aktivizem". Potrebujemo ljudi, ki razpoznavajo, da kakršnokoli promoviranje teh organizacij pomeni popolno izdajo živali.  

Moralna načelnost ne pozna cene in ne more biti prodana za noben znesek.  

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če smatrate živali za moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake" do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna industrija "srečnega izkoriščanja" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan:

Prevod: Leon Kralj

Viri:

Sorodne teme (kliknite na povezavo)
7. ŠEST TEMELJNIH NAČEL ABOLICIONISTIČNEGA PRISTOPA K PRAVICAM ŽIVALI


nedelja, 24. april 2016

Ali prvič slišite za izraz "abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.

Če se prvič seznanjate z abolicionističnim gibanjem za pravice živali, vas vabim k spoznavanju teorije, ki jo je razvil prof. Gary L. Francione in ki se v zadnjih letih naglo širi ter – za razliko od prevladujočega, t.i. "welfare" gibanja - zares spreminja svet. Čaka vas veliko učenja in če ste člani oz. podporniki katere izmed organizacij ali društev za zaščito/pravice živali, tudi veliko "pozabljanja" do zdaj naučenega!

Predlagam, da začnete s temi besedili (kliknite na povezavo):

1. Šest temeljnih načel abolicionističnega pristopa k pravicam živali





Nadalje vas vabim k seznanitvi z abolicionističnim aktivizmom: 


Tri knjige profesorjev Garyja Francioneja in Anne Charlton, ki vam bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični zagovorniki pravic živali (kliknite za predogled vsebine): 
1. Etika v kuhinji (Eat Like You Care) 
2. Animal Rights: The Abolitionist Approach 
3. Advocate for Animals! 


~ Leon Kralj
abolicionistični vegan in zagovornik pravic živali 

P.s. Dodajam še svoje besedilo o spornosti vzrejanja udomačenih živali: 


****** 
Če še nisi veganka/vegan, prosim postani veganka/vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. Postati veganka/vegan je zelo enostavno in če se strinjaš, da imajo živali moralno vrednost (da niso zgolj predmeti), je to edina razumna poteza.  

Sorodne teme:
1. Odlično predavanje, vredno ogleda! (video predstavitev abolicionističnega gibanja za pravice živali)



sreda, 20. april 2016

Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali: Povzetek

Zagovorniki živali nasprotujemo specizmu zato, ker enako kot rasizem, seksizem, heteroseksizem in druge oblike diskriminacij, uporablja moralno irelevanten kriterij (življenjsko vrsto) za neupoštevanje in razvrednotenje interesov čutečega bitja.

In naše nasprotovanje specizmu istočasno pomeni, da imamo tudi jasno izoblikovano stališče v zvezi z drugimi oblikami diskriminacije. To pomeni, da ne moremo nasprotovati specizmu in obenem trditi, da kot zagovorniki živali nimamo mnenja glede ostalih oblik diskriminacije. Preprosto ne moremo reči: »Življenjska vrsta je moralno sporen kriterij za razvrednotenje interesov živali, vendar nimamo izoblikovanega mnenja o tem ali so rasa, spol in spolna usmerjenost moralno sporni kriteriji za razvrednotenje interesov ljudi.«

Naše nasprotovanje specizmu zahteva od nas, da nasprotujemo vsem diskriminacijam.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan: www.howdoigovegan.com  

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo)


nedelja, 17. april 2016

Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali

»Na svetu je preveč človeških problemov, ki jih je potrebno razrešiti, preden bi lahko razmišljali o živalih.«

»Poskrbimo najprej za mir na svetu; s pravicami živali se bomo ukvarjali kasneje.«
Vsakdo, ki si prizadeva za pravice živali, redno naleti na takšne in podobne komentarje. Pogosto me sprašujejo, kako odgovarjam nanje. 

Kot prvo, nihče ne pravi, da bi se morali tisti, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, prenehati ukvarjati s človekovimi pravicami na račun posvečanja pravicam živali. Gre le za to, da v kolikor jemljemo živali za moralno pomembne, jih pač prenehamo jesti, se vanje oblačiti in uporabljati v kakršnekoli namene. Postati vegan ne zahteva, da prenehate zagovarjati pravice zlorabljenih otrok, pretepenih žensk ali da prenehate nasprotovati vojnam.

Po koncu enega mojih predavanj o pravicah živali, je k meni pristopila neka ženska in povedala, da dela kot prostovoljka v ustanovi za pomoč ženskam, žrtvam nasilja in posilstva. Rekla je, da je zelo naklonjena temu kar sem povedal o živalih, a da je zelo zaposlena s svojim delom za ženske, tako da resnično ne ve kako naj najde čas za ukvarjanje s pravicami živali.

Vprašal sem jo: "Verjetno imate čas za to, da vsak dan kaj pojeste, kajne?"

Odgovorila je: "Seveda!"

Nadaljeval sem: "Ali nosite obleke ter uporabljate šampon in druge izdelke?"

Odgovorila je začudeno: "Da, seveda. Toda kaj ima to opraviti s tem?"

Vse, čisto vse ima to opraviti s tem. Razložil sem ji, da če resnično jemlje vprašanje pravic živali resno, je vse kar rabi storiti to, da jih preneha jesti, se vanje oblačiti, uporabljati izdelke, ki jih vsebujejo oz. so na njih testirani ter podpirati kakršnokoli obliko zabave, ki uporablja živali. Tudi če nikoli ne bo glede vprašanja pravic živali več storila ničesar drugega, bo že samo s tem, ko bo postala veganka ter bila zgled prijateljem in družini, izvajala pomembno obliko aktivizma, ki v ničemer ne nasprotuje in ne posega v njeno delo na področju pomoči ženskam. Biti zagovornik odprave izkoriščanja živali je nekaj kar lahko postaneš že pri svojem naslednjem obroku.

Drugič, zmotno je misliti, da se vprašanji izkoriščanja ljudi in živali med seboj izključujeta. Ravno nasprotno, vse vrste izkoriščanja so neločljivo povezane. Vse vrste izkoriščanja in vse oblike diskriminacij so izraz nasilja. In vse dokler bomo tolerirali katerokoli vrsto nasilja, bomo obkroženi z najrazličnejšimi vrstami nasilja.

Kot je zapisal ruski pisatelj Lev Tolstoj: »Dokler bodo obstajale klavnice, tako dolgo se bodo ljudje pobijali med seboj.«

Seveda je imel Tolstoj popolnoma prav. Dokler bodo ljudje smatrali, da je nekaj povsem normalnega klati živali za hrano, za kar ne obstaja nobenega drugega razloga kot zadovoljevanje trivialnega užitka ob jedenju ali ob uporabljanju drugih živalskih proizvodov, toliko časa bodo tudi smatrali, da je povsem normalno posluževati se nasilja takrat, ko je v igri kak pomembnejši razlog. 

Ali če povem drugače: dokler bomo tolerirali rasizem, seksizem, heteroseksizem in ostale oblike diskriminacij, bo obstajal tudi specizem. To je eden izmed razlogov zakaj zagovorniki živali sami sebe nikoli ne bi smeli dojemati kot aktiviste, ki se potegujejo za reševanje zgolj enega samega družbenega vprašanja. Specizem je moralno sporen zato, ker, enako kot rasizem, seksizem in ostale oblike diskriminacij, izključuje druga bitja iz okvira moralne zaščite na osnovi irelevantnih kriterijev. Čisto vseeno je, ali je ta kriterij rasa, spol, spolna usmerjenost ali vrsta. Ne moremo razumno trditi, da nasprotujemo specizmu, a hkrati podpiramo oz. nimamo izoblikovanega stališča glede ostalih oblik diskriminacije. Specizmu nasprotujemo ravno zato, ker je enak rasizmu, seksizmu in ostalim oblikam diskriminacije. Naše nasprotovanje specizmu logično vodi v zavračanje vseh ostalih diskriminacij.

Ponovno, to seveda ne pomeni, da morajo zagovorniki pravic živali prenehati delovati v prid živalim na račun tega, da postanejo deklarirani zagovorniki človekovih pravic. Pomeni pa vsekakor to, da bi morali dati jasno vedeti, da nasprotujejo vsem oblikam diskriminacije in da se niti sami v svojem osebnem življenju nikoli ne bi smeli posluževati diskriminiranja drugih.

Tretjič, občudovanja vredno je, da želijo mnogi altruistični ljudje spremeniti svet, a obenem ne uvidijo, da je najpomembnejša sprememba ta, ki se zgodi na ravni posameznika. Ali kot je dejal Mahatma Gandhi: »Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Če želiš nenasilen svet, potem moraš nenasilje sprejeti v svoje lastno življenje. Veganstvo je pomembna sestavina nenasilnega življenja, glede na nesporno dejstvo, da so vsa živila živalskega izvora (meso, mleko, mlečni izdelki in jajca) ter vsi ostali živalski proizvodi rezultat nasilja.

Še ena Tolstojeva žlahtna misel: "Vsi bi radi spremenili svet, a nihče ne želi spremeniti samega sebe."

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če smatrate živali za moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University


Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo)
5. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali 


nedelja, 10. april 2016

Gibanje, ki nazaduje

Ko sem leta 1996 napisal knjigo “Rain Without Thunder: The Ideology of the Animal Rights Movement”, sem opozarjal na to, da se gibanje za pravice živali spreminja v t.i. "new welfare" gibanje. Namreč, gibanje je zatrjevalo, da si prizadeva za pravice živali in odpravo njihovega izkoriščanja, toda v ta namen je promoviralo welfare reforme [večje kletke, "humano" izkoriščanje, ipd.; op.p.]. Opozarjal sem, da je "new welfare" sporen tako v moralnem kot v praktičnem smislu.

Danes je postalo jasno, da "gibanje" zavrača odpravo izkoriščanja živali in podobno kot klasični welfare iz 19. in začetka 20. stoletja, trdi, da izkoriščanje živali samo po sebi ni nemoralno ter da lahko izkoriščamo in ubijamo živali, vse dokler počnemo to na "sočuten" način.

Se pravi, današnjemu "gibanju" ne moremo več reči niti "new welfare", saj ne zavzema stališča, da je izkoriščanje živali – ne glede na to kako "humano" - že v sami osnovi nemoralno. "Gibanje" je zavrnilo veganstvo kot moralno osnovo. Edina razlika med današnjim "gibanjem" in tistim iz npr. leta 1940 je v tem, da leta 1940 nihče ni živel na račun "aktivizma za pravice živali". Danes pa na tisoče "aktivistov" živi in služi na račun trpljenja in smrti živali, s promoviranjem sprevržene ideje o "srečnem" in "sočutnem" izkoriščanju.

To je "gibanje", ki se pomika nazaj in ne naprej. 

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe 

Če smatrate živali za moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali, zmanjšano količino uživanja mesa ali postopne "majhne korake" do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna industrija "srečnega izkoriščanja" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob uživanju živalskih proizvodov.

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University


Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo)
6. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali  


nedelja, 3. april 2016

Socialna pravičnost, človekove pravice in veganstvo

Nevegani, ko so soočeni z argumentom o moralni neupravičenosti izkoriščanja živali, pogostokrat izpostavijo grozljive razmere po svetu in sprašujejo vegane: kaj pa pomembna vprašanja o socialni pravičnosti, ki se nanašajo na ljudi?; zakaj raje ne naslavljate tovrstnih vprašanj?

Ponujam štiri odgovore:

Prvič, med zavzemanjem za pravice živali in zavzemanjem za temeljne človekove pravice ni nikakršnega konflikta. Biti vegan ne zahteva od vas, da prenehate z dobrimi deli, ki jih opravljate na ostalih področjih človekovih pravic. Biti vegan zahteva le, da medtem ko opravljate ta dobra dela, ne jeste, ne nosite ali uporabljate živalskih proizvodov.

Drugič, izmed vseh ljudi, ki postavljajo tovrstna vprašanja, jih je 99% takšnih, ki ne storijo ničesar za reševanje katerekoli problematike na področju človekovih pravic, razen da sprašujejo vegane zakaj namesto promoviranja veganstva ne storijo nekaj v zvezi s tem.

Tretjič, veganstvo – vsaj kot ga pojmujem sam – pomeni nenasilje, nasilje pa predstavlja jedro in gonilo vseh problemov, ki ponazarjajo socialno nepravičnost.

Četrtič, kmetijstvo temelječe na vzreji živali je odgovorno za znaten delež človeškega trpljenja in zaostruje socialno nepravičnost.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če smatrate živali za moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti trdno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University


Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo)
6. MORALNE ZABLODE ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV ZA PRAVICE ŽIVALI!